Ameriška centralna banka je 18. septembra objavila znatno znižanje obrestne mere za 50 bazičnih točk, s čimer je uradno začela nov krog sproščanja denarne politike in končala dve leti zaostrovanja. Ta poteza poudarja prizadevanja Feda za reševanje znatnih izzivov, ki jih prinaša počasnejša gospodarska rast ZDA.
Ker prihajajo iz največjega gospodarstva na svetu, imajo vse spremembe denarne politike ZDA neizogibno daljnosežne učinke na svetovne finančne trge, trgovino, kapitalske tokove in druge sektorje. Fed le redko izvede znižanje za 50 bazičnih točk v eni sami potezi, razen če zazna znatna tveganja.
Tokratno opazno znižanje je sprožilo široke razprave in zaskrbljenost glede svetovnih gospodarskih obetov, zlasti glede vpliva znižanja obrestnih mer na denarne politike in gibanje kapitala drugih držav. V tem kompleksnem kontekstu je postalo osrednja točka trenutnih razprav o ekonomski politiki, kako se svetovna gospodarstva – zlasti Kitajska – odzivajo na učinke prelivanja.
Odločitev Feda predstavlja širši premik k znižanju obrestnih mer v drugih večjih gospodarstvih (z izjemo Japonske), kar spodbuja globalno sinhroniziran trend monetarnega sproščanja. Po eni strani to odraža skupno zaskrbljenost zaradi počasnejše svetovne rasti, pri čemer centralne banke znižujejo obrestne mere, da bi spodbudile gospodarsko aktivnost ter povečale potrošnjo in naložbe.
Globalno sproščanje lahko prinese pozitivne in negativne učinke na svetovno gospodarstvo. Nižje obrestne mere pomagajo ublažiti pritiske na upočasnitev gospodarske rasti, znižajo stroške zadolževanja podjetij ter spodbudijo naložbe in potrošnjo, zlasti v sektorjih, kot sta nepremičnine in proizvodnja, ki so bili omejeni z visokimi obrestnimi merami. Vendar pa bi lahko takšne politike dolgoročno zvišale raven dolga in povečale tveganje finančne krize. Poleg tega bi globalno usklajeno znižanje obrestnih mer lahko povzročilo konkurenčno devalvacijo valute, pri čemer bi depreciacija ameriškega dolarja spodbudila druge države, da sledijo temu zgledu, kar bi še povečalo volatilnost menjalnega tečaja.
Za Kitajsko bi lahko znižanje obrestne mere Feda povzročilo apreciacijski pritisk na juan, kar bi lahko negativno vplivalo na kitajski izvozni sektor. Ta izziv otežuje počasno okrevanje svetovnega gospodarstva, ki predstavlja dodaten operativni pritisk na kitajske izvoznike. Tako bo ohranjanje stabilnosti menjalnega tečaja juana ob hkratnem ohranjanju izvozne konkurenčnosti ključna naloga za Kitajsko, ko se bo spopadala s posledicami poteze Feda.
Znižanje obrestne mere s strani Feda bo verjetno vplivalo tudi na kapitalske tokove in povzročilo nihanja na kitajskih finančnih trgih. Nižje obrestne mere v ZDA lahko privabijo mednarodne kapitalske pritoke na Kitajsko, zlasti na njene delniške in nepremičninske trge. Kratkoročno bi lahko ti prilivi dvignili cene sredstev in spodbudili rast trga. Vendar zgodovinski precedens kaže, da so kapitalski tokovi lahko zelo nestanovitni. Če bi se razmere na zunanjem trgu spremenile, bi lahko kapital hitro odšel, kar bi sprožilo močna nihanja na trgu. Zato mora Kitajska natančno spremljati dinamiko kapitalskih tokov, se zaščititi pred morebitnimi tržnimi tveganji in preprečiti finančno nestabilnost, ki je posledica špekulativnih pretokov kapitala.
Obenem bi znižanje obrestne mere Feda lahko povzročilo pritisk na kitajske devizne rezerve in mednarodno trgovino. Šibkejši ameriški dolar povečuje nestanovitnost kitajskih sredstev v dolarjih, kar predstavlja izziv za upravljanje njenih deviznih rezerv. Poleg tega bi lahko depreciacija dolarja zmanjšala izvozno konkurenčnost Kitajske, zlasti v kontekstu šibkega svetovnega povpraševanja. Apreciacija juana bi še dodatno zmanjšala stopnje dobička kitajskih izvoznikov. Posledično bo morala Kitajska sprejeti prožnejšo monetarno politiko in strategije upravljanja deviz, da bi zagotovila stabilnost na deviznem trgu sredi spreminjajočih se svetovnih gospodarskih razmer.
Soočena s pritiski nestanovitnosti deviznega tečaja, ki je posledica depreciacije dolarja, bi si morala Kitajska prizadevati za ohranitev stabilnosti v mednarodnem monetarnem sistemu in se izogibati pretirani apreciaciji juana, ki bi lahko ogrozila izvozno konkurenčnost.
Poleg tega mora Kitajska kot odgovor na morebitna nihanja na gospodarskem in finančnem trgu, ki jih sproži Fed, dodatno okrepiti obvladovanje tveganj na svojih finančnih trgih in povečati kapitalsko ustreznost, da ublaži tveganja, ki jih predstavljajo mednarodni kapitalski tokovi.
Spričo negotovega svetovnega gibanja kapitala bi morala Kitajska optimizirati svojo strukturo sredstev s povečanjem deleža visokokakovostnih sredstev in zmanjšanjem izpostavljenosti visoko tveganim ter tako povečati stabilnost svojega finančnega sistema. Hkrati bi morala Kitajska še naprej pospeševati internacionalizacijo juana, širiti raznolike kapitalske trge in finančno sodelovanje ter krepiti svoj glas in konkurenčnost v svetovnem finančnem upravljanju.
Kitajska bi morala vztrajno spodbujati tudi finančne inovacije in poslovno preobrazbo, da bi povečala donosnost in odpornost svojega finančnega sektorja. Sredi svetovnega trenda sinhroniziranega monetarnega sproščanja bodo pod pritiskom tradicionalni modeli prihodkov, ki temeljijo na obrestnih maržah. Zato bi morale kitajske finančne institucije dejavno raziskati nove vire dohodka, kot so upravljanje premoženja in finančna tehnologija, diverzifikacija poslovanja in inovacije storitev, da bi okrepile splošno konkurenčnost.
V skladu z nacionalnimi strategijami bi se morale kitajske finančne institucije dejavno vključiti v pekinški akcijski načrt za sodelovanje med Kitajsko in Afriko (2025–27) in sodelovati pri finančnem sodelovanju v okviru pobude Belt and Road. To vključuje krepitev raziskav o mednarodnem in regionalnem razvoju, poglabljanje sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami in lokalnimi finančnimi subjekti v ustreznih državah ter zagotavljanje večjega dostopa do lokalnih tržnih informacij in podporo za preudarno in vztrajno širitev mednarodnih finančnih operacij. Aktivno sodelovanje pri globalnem finančnem upravljanju in določanju pravil bo tudi povečalo sposobnost kitajskih finančnih institucij za mednarodno konkurenčnost.
Nedavno znižanje obrestne mere s strani Fed napoveduje novo fazo globalnega monetarnega sproščanja, ki predstavlja tako priložnosti kot izzive za svetovno gospodarstvo. Kot drugo največje gospodarstvo na svetu mora Kitajska sprejeti proaktivne in prilagodljive strategije odzivanja, da bi zagotovila stabilnost in trajnostni razvoj v tem kompleksnem globalnem okolju. S krepitvijo obvladovanja tveganja, optimizacijo denarne politike, spodbujanjem finančnih inovacij in poglabljanjem mednarodnega sodelovanja lahko Kitajska najde večjo gotovost sredi niza svetovnih gospodarskih negotovosti, s čimer zagotovi trdno delovanje svojega gospodarstva in finančnega sistema.
Čas objave: 8. oktober 2024